Brez glutena in vegansko

Čemu služijo deklaracije na živilih?

Andrej Mihelič Apr 04, 2024

Čemu služijo deklaracije na živilih?

Danes je na trgovskih policah mnogo živil, kar lahko povzroči zmedo med potrošniki glede izbire pravega izdelka za njihove prehranske potrebe. Za ta namen je bila v EU sprejeta Uredba 1169/2011/EU o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom,* katere namen je doseči visoko raven varovanja zdravja potrošnikov in zagotovitev pravice do obveščenosti potrošnika, da se jim omogoči sprejemanje premišljenih odločitev.

 

Predstavljajte si situacijo gospoda Tomaža, ki je alergičen na oreščke in gluten. Ker je zelo previden pri izbiri hrane, pred nakupom vedno temeljito preveri deklaracije izdelkov. Nekega dne se odloči kupiti energijske ploščice, ki so označene kot "brez oreščkov" in "brez glutena". Kljub temu, da so na prvi pogled videti kot varna izbira, pa Tomaž pozorno prebere celotno deklaracijo in odkrije, da izdelek vsebuje sledi oreščkov, ki so lahko prisotni zaradi skupne proizvodne linije.

Če Tomaž ne bi prebral celotne deklaracije ali bi spregledal majhno navedbo o sledovih oreščkov, bi lahko užil ploščico in se soočil z resnimi alergijskimi reakcijami. Zato je bila pravilna interpretacija deklaracije ključnega pomena za njegovo varnost in dobro počutje.

Ta primer prikazuje, kako lahko napačno razumevanje ali spregled majhnih podrobnosti v deklaraciji povzroči resne posledice za ljudi s prehranskimi omejitvami. Zato je pomembno, da so potrošniki pozorni in temeljito preberejo vsako deklaracijo, tudi če izdelek na prvi pogled izgleda varno.

 

Obvezno označevanje živil

Označba na živilih služi kot vir informacij in vzpostavlja komunikacijo med proizvajalcem ali prodajalcem ter kupcem oziroma potrošnikom. Za slednjega je ključno, da označba vsebuje vse potrebne informacije za pravilno izbiro in uporabo živila, pri čemer morajo biti podatki točni, jasni in potrošniku zlahka razumljivi, hkrati pa ne smejo zavajati. Informacije ne smejo navajati lastnosti, ki jih živilo nima, prav tako pa ne sme napeljevati, da ima živilo posebne lastnosti, če imajo take lastnosti vsa istovrstna živila, zlasti s posebnim poudarkom na prisotnosti ali odsotnosti določenih sestavin (npr. označba na testeninah ne sme poudarjati, da je brez dodanega sladkorja, če so vse testenine brez dodanega sladkorja).

 Zakonodaja o označevanju živil določa obvezne podatke, ki vključujejo informacije o identiteti in sestavi živila, informacije o varovanju zdravja potrošnikov in varni uporabi živila ter informacije o hranilni vrednosti, da se potrošnikom, tudi tistim s posebnimi prehranskimi potrebami, omogoči ozaveščena izbira (4. člen Uredbe).

Uredba v 9. členu določa, da so obvezni podatki:

  • ime živila,
  • seznam sestavin, alergeni in količine nekaterih sestavin,
  • neto količina živila,
  • označba hranilne vrednosti,
  • datum minimalne trajnosti ali datum uporabe,
  • posebni pogoji shranjevanja in/ali pogoji uporabe,
  • navodila za uporabo, kadar živila ne bi bilo mogoče enostavno uporabiti brez teh navodil,
  • ime ali naziv podjetja in naslov nosilca živilske dejavnosti,
  • država izvora ali kraj porekla.

Za določene skupine živil, kot je na primer oljčno olje, je pri označevanju potrebno obvezno upoštevati dodatno predpisane zahteve v zvezi s poimenovanji teh živil.

 

Seznam sestavin (18. člen Uredbe)

Seznam sestavin na embalaži zajema podatke o vseh sestavinah, ki so bile uporabljene pri proizvodnji živila. Te sestavine so razvrščene po vrstnem redu glede na maso, pri čemer je prva na seznamu tista, ki je prisotna v največji količini v izdelku. Poleg tega je v seznamu navedena tudi količina sestavin, ki so značilne za določeno živilo, in so običajno izpostavljene na embalaži, bodisi v imenu izdelka ali na sliki.

  • pomarančni sok ima med sestavinami naveden delež pomaranč v izdelku. Tako lahko s preverjanjem sestavin izberemo tisti sok, ki vsebuje največji delež pomaranč, ali pa ugotovimo, ali so pomaranče dejansko prisotne ali gre le za aromo pomaranč.

Poleg tega je na seznamu označena tudi prisotnost alergenov, ki so napisani z drugačno pisavo kot preostale sestavine, na primer krepko, kot je to v naši trgovini.

Snovi, ki povzročajo alergije ali intolerance (t.i. alergeni), so:

  1. žita, ki vsebujejo gluten ( pšenica, rž, ječmen, oves, pira, kamut ali njihove križane vrste ali proizvodi iz njih)
  2. raki in proizvodi iz njih
  3. jajca in proizvodi iz njih
  4. ribe in prozvodi iz njih
  5. arašidi in proizvodi z njih
  6. zrnje soje in proizvodi iz njih
  7. mleko in mlečni proizvodi, ki vsebujejo laktozo
  8. oreški - mandeljni, orehi, lešniki, indijski oreščki, ameriški orehi, brazilski oreščki, pistacija, makadamija) in proizvodi iz njih
  9. listna zelena in proizvodi iz njih
  10. gorčično seme in proizvodi iz njih
  11. sezamovo seme in proizvodi iz njih
  12. žveplov dioksid in sulfiti ((v koncentraciji več kot 100mg/kg ali 10mg/l, izraženi kot so2)
  13. volčji bob in proizvodi iz njih
  14. mehkužci in proizvodi iz njih

 

Hranilna vrednost (30. člen Uredbe)

Informacija o hranilni vrednosti živila je na označbi živil običajno predstavljena v obliki hranilne tabele ali v linearnem zapisu. Obvezni elementi hranilne vrednosti so energijska vrednost (na 100g) ter količina maščob, ogljikovih hidratov, sladkorjev, beljakovin, in soli, ki jih vsebuje živilo. Proizvajalec živila lahko na embalažo zapiše tudi prehransko trditev, če izpolnjuje predpisane pogoje (Npr. nizka vsebnost sladkorja, vir beljakovin). O tem lahko več prebereš tukaj.

 

Rok uporabnosti (24. člen Uredbe)

Na embalaži živil se glede na vrsto živila uporabljata dva načina označevanja roka uporabnosti. Porabiti do označuje datum, do katerega so živila varna za uporabo, uporabno najmanj do označuje datum minimalne trajnosti, do katerega živila ohranijo pričakovano kakovost.

Datum "Porabiti do" označuje čas, do katerega so živila še varna za uživanje. Po preteku tega datuma ne bi smeli več uporabljati živil. Ta oznaka je pogosta pri hitro pokvarljivih živilih, kot so sveže ribe, sveže meso in solate. Pomembno je upoštevati navodila za shranjevanje, na primer hranjenje v hladilniku ali pri določeni temperaturi, da preprečimo hitro poslabšanje hrane. Če živilo pravilno zamrznete kmalu po nakupu, lahko rok uporabnosti podaljšate, vendar morate upoštevati navodila na embalaži, na primer zamrznitev do določenega datuma in uporabo v 24 urah po odtajanju. Ko odprete živilo, ki ima naveden datum "Porabiti do", sledite navodilom za shranjevanje in uporabo ter poskrbite, da ga porabite do tega datuma.

Oznaka "Uporabno najmanj do" pa označuje čas, do katerega živila ohranijo svojo kakovost. Čeprav so živila po tem datumu še varna za uživanje, lahko začnejo izgubljati okus in teksturo. Ta oznaka je pogosta pri ohlajenih, zamrznjenih, posušenih in konzerviranih živilih. Preden zavržete živilo, katerega rok uporabno najmanj do je pretekel, preverite, ali je embalaža nepoškodovana in ali živilo še vedno izgleda, vonja in okusa dobro. Ko odprete živilo, ki ima naveden datum "Uporabno najmanj do", upoštevajte vsa navodila za shranjevanje in uporabo, kot je na primer poraba v določenem času po odprtju.

Vendar pa zakonodaja o informiranju potrošnikov določa izjeme, pri katerih ni obvezno označevanje roka uporabe, na primer pri svežem sadju in zelenjavi, vinu, kisu, soli in podobno.

 

Oznake na embalaži morajo biti jasno vidne, razumljive, nedvoumne in lahko berljive. Velikost pisave za obvezno označevanje je določena, pri čemer je najmanjša velikost 1,2 milimetra. V primeru, da je površina embalaže manjša od 80 kvadratnih centimetrov, se lahko ta velikost zmanjša na 0,9 milimetra. Uporaba slovenskega jezika na embalaži je obvezna v skladu z Zakonom o javni rabi slovenščine.

Pristojni organ za izvajanje uradnega nadzora nad izvajanjem Uredbe 1169/2011/EU in Uredbe o izvajanju uredbe (EU) o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom je Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

 

Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004